Izraelsko vrhovno sodišče je določilo 4. januar kot zadnji rok za odziv države na zahtevo Združenja tujege tiska v Jeruzalemu, ki želi zagotoviti dostop medijev do Gaze. Od začetka vojne v Gazi oktobra 2023 izraelske oblasti tujim novinarjem preprečujejo neodvisen vstop na območje, dovoljujejo pa le spremljanje vojakov na podlagi posameznih primerov.

Izraelsko vrhovno sodišče je razveljavilo poskus vlade Benjamina Netanjahuja, da bi odstavila generalno državno tožilko Gali Baharav-Miara. Sodišče je odločilo, da so vladne spremembe postopka za njeno razrešitev predstavljale večjo strukturno spremembo, ki ni bila dovolj pripravljena. Odločitev je sledila sporom med tožilko in vlado glede zakonitosti vladnih politik. Minister za pravosodje Levin in minister za komunikacije Karhi sta pozvala vlado, naj zavrne odločitev sodišča.

Izraelsko vrhovno sodišče je preložilo obravnavo peticije, ki jo je vložila organizacija, ki zastopa mednarodne medijske hiše v Izraelu in palestinskih ozemljih. Peticija zahteva neodvisen dostop novinarjev do Gaze. Tuji novinarji trenutno nimajo dostopa do območja, razen ob strogem nadzoru izraelskih oblasti. Foreign Press Association je izrazila razočaranje nad preložitvijo.

V Jeruzalemu so palestinski napadalci ubili šest ljudi in ranili dvanajst na avtobusni postaji. Španija in Izrael sta zaostrila odnose, Izrael pa je španskima ministroma prepovedal vstop zaradi španskih prizadevanj za zaustavitev "genocida v Gazi". Izraelsko vrhovno sodišče je razkrilo, da Izrael palestinskim zapornikom namenoma odteguje minimalno količino hrane. V Gazi je bilo ubitih več kot 64.000 Palestincev od začetka izraelske agresije oktobra 2023, med njimi večinoma ženske in otroci. Še en palestinski novinar je bil ubit s strani izraelske vojske, s čimer se je število smrtnih žrtev med novinarji povzpelo na 250.

V Lyonu je mlad palestinski begunec grozil s samomorom s skokom s strehe parkirne hiše, da bi prisilil francoske oblasti k ponovnemu združevanju z njegovo družino, ki živi v Gazi. Moški je bil rešen. Francija je sicer začasno ustavila sprejemanje ljudi iz Gaze po nedavnem incidentu.

V vzhodnem Jeruzalemu je v ponedeljek, 8. septembra 2025, prišlo do smrtonosnega napada na izraelski avtobus, v katerem je bilo ubitih šest ljudi, več pa ranjenih. Odgovornost za napad naj bi prevzeli Palestinci iz Zahodnega brega. Hamas je napad pozdravil, vendar ni prevzel odgovornosti. Napad se obravnava kot eden najhujših v mestu od začetka vojne v Gazi leta 2023, kar zaostruje napetosti v regiji.

Španski premier Pedro Sánchez je napovedal devet ukrepov, vključno z embargom na orožje Izraelu, z namenom zaustavitve "genocida" v Gazi. Španija je prepovedala uporabo svojih pristanišč in zračnega prostora plovilom, ki prevažajo orožje v Izrael. Izrael je te ukrepe označil za antisemitske, kar je vodilo v zaostritev odnosov in odpoklic španske veleposlanice iz Izraela na posvetovanja.

Izraelsko vrhovno sodišče je odločilo, da izraelska država ne zagotavlja ustrezne prehrane palestinskim zapornikom in mora sprejeti ukrepe za izboljšanje njihove prehrane. Medtem je Španija napovedala embargo na prodajo orožja Izraelu in prepovedala ladjam, ki prevažajo gorivo za izraelske vojake, da bi prišle v španska pristanišča. V izraelskih napadih na Gazo je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, uničenih pa je bilo več kot 50 zgradb.

Španski premier Sánchez je napovedal embargo na orožje Izraelu in prepoved vstopa odgovornim za izraelsko vojno v Gazi. Španija je zavrnila izraelske obtožbe o antisemitizmu kot lažne in obrekljive, hkrati pa povečala finančno pomoč UNRWA za deset milijonov evrov. Ameriški ambasador v Izraelu je spopade v Gazi označil za bitko med "nebesi in peklom".

Izraelsko vrhovno sodišče je odločilo, da morajo palestinski zaporniki prejemati več hrane. Španija se pripravlja na uvedbo embarga na orožje proti Izraelu in razmišlja o tem, da bi premierja Netanjahuja in nekatere ministre razglasila za nezaželene osebe. V Jeruzalemu se je zgodil teroristični napad, v katerem je bilo več mrtvih in ranjenih. Trump je izjavil, da je Hamas pripravljen na pogovore. Izraelu naj bi vojna prinašala veliko denarja.

Palestinski zaporniki in njihovi zagovorniki so že mesece opozarjali na prazne krožnike in manjše obroke v izraelskih prenatrpanih zaporih. Vrhovno sodišče je presodilo, da mora vlada izboljšati prehrano zapornikov zaradi podhranjenosti in pravnih obveznosti v skladu z zaporniško politiko.

Izraelsko vrhovno sodišče je v redki odločitvi razsodilo, da Izrael prikrajša palestinske zapornike za minimalno preživetje. Hamas je sporočil, da je prejel nov ameriški predlog za prekinitev ognja in je pripravljen nadaljevati pogajanja za celovit dogovor o koncu vojne v Gazi. Izraelski mediji so začeli poročati o palestinskih težavah v Gazi, medtem ko so se v Španiji nadaljevali propalestinski protesti na kolesarski dirki La Vuelta. ZDA naj bi svojo politiko do Gaze prepustile Izraelu.

Izrael je okrepil napade na Gazo, pri čemer so prebivalci poročali o intenzivnem obstreljevanju in zračnih napadih v vzhodnih soseskah Gaze. Netanyahu je napovedal razširjeno ofenzivo.

Premier Benjamin Netanyahu naj bi svojim ministrom sporočil, da bo iskal podporo kabineta za načrt prevzema Gaze. Norveška je načrtovala pregled naložb državnega premoženjskega sklada v izraelskih podjetjih, povezanih z vojno v Gazi in okupacijo Zahodnega brega.

Izraelska vlada je poskušala odstaviti glavno državno tožilko Gali Baharav-Miara, vendar je sodišče takoj ustavilo to odločitev. S tem se je vlada začasno neuspešno spopadla s kritično tožilko.

Izraelsko vrhovno sodišče je odločilo, da vlada ne more takoj odpustiti generalne državne tožilke, saj je potrebna sodna presoja. Ta odločitev prihaja po tem, ko so viri blizu Haaretza poročali, da želi ministrski odbor, ki obravnava morebitno razrešitev tožilke, predlagati glasovanje o njeni odstavitvi vladi že prihodnji teden, preden bi lahko posredovalo višje sodišče. Podpredsednik vrhovnega sodišča Sohlberg je sicer zavrnil začasne odredbe, vendar je poudaril, da vsaka razrešitev Baharav-Miare zahteva čas za sodno presojo. Ministrski odbor se zavzema za njeno odstavitev zaradi 'temeljnih nestrinjanj', medtem ko generalna tožilka postopek označuje za pomanjkljivega.